i...
predpona, gl. in...

i-a
medm. (i-a) posnema glas osla: i-a, i-a, je rigal osel

m-da
[ḿda] medm. (m̑-a) knjiž. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m-da, menda bo tako // izraža (zadržano) pritrjevanje: m-da, s tem bi se strinjal

n-ti
-a -o [en- in nə̀-] štev. (e; e) mat. ki v zapovrstju ustreza poljubnemu naravnemu številu: n-ti koren; n-ta potenca; prim. n

o...
predpona  1. v glagolskih sestavljenkah za izražanjea) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obrizgati, ogrniti, osutib) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: oboleti, oglušeti / ocvetličiti, oglušitic) izgube, odstranitve česa: oklatiti, oskubstič) nepopolnosti dejanja: odrgniti, ogoretid) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): obriti, očistiti2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: obarvanost, odrgnina, osip3. v imenskih sestavljenkah za izražanjea) enote iz več delov, elementov: ocevje, ožiljeb) zunanjega dela česa: ohišje, okrovje

s...
gl. z...

u...
predpona  1. v glagolskih sestavljenkah za izražanjea) v zvezi s se usmerjenosti dejanja z višjega mesta, položaja na nižjega: ugrezati se, usedati se / ulekniti seb) premikanja stran: ubežati, uiti, uteči / umakniti sec) dosege zaželenega namena, cilja: ublažiti / uokviriti, ustekleničiti / udobrovoljiti, uenosmeriti, upokončiti / ubesediti, učlovečiti / udomačiti, upijaniti / uhoditi, uigrati se / upliniti, utekočiniti seč) v zvezi s se zmanjšanja česa kot posledice dejanja: ukuhati se, uskočiti se, usušiti sed) v zvezi s se napake, pomote pri dejanju: umeriti se, uračunati se, ušteti see) povzročitve škode, poškodbe z dejanjem: urezati, ustriči / usekati sef) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): ubraniti, uloviti / uleči se2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: udor, udoren, udrtje, usedlina

v...
predpona  1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z v za izražanjea) premikanja ali usmerjenosti v notranjost česa: vkorakati, vpluti / vstopiti v hišo / vbočiti, vlomiti / vpasti v besedob) spravljanja česa v omejen prostor ali v snov: vliti, vnesti / vtakniti v odprtino / vcepiti, vgnesti / vdihnitic) spravljanja česa v kaj za dosego določenega namena: vkuhavati, vlagati sadje; vplačati, vsejatič) dajanja, nameščanja česa v kaj kot sestavni del: vgraditi, vlepiti; vpisati, vpoklicati, vračunati / vplesti v pripovedd) delanja česa v kaj, v notranjost česa: vbrusiti, vklesati / vžgati znamenje v kaj / včrtati, vrisati trikotniku kroge) prizadevanja, da bi kdo sprejel kaj za svoje: vcepljati, vsiljevati / vbijati komu kaj v glavof) v zvezi s se prilagajanja, povezovanja, duševnega poglabljanja: vrasti se, vživeti se v okolje / vživeti se v koga2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vbod, vhoden, vrinjenec3. v sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: vnaprej, vtem, vtretjič

z...
ali z... in iz... ali z... tudi iz..., pred nezvenečimi soglasniki s... ali s... in iz... ali s... tudi iz..., pred s, š, z, ž se... [sə in se] predpona  1. v glagolskih sestavljenkah za izražanjea) premikanja ali usmerjenosti s česa, odkod, kam: zbezati iz koša; zbiti klobuk z glave; zlesti na drevo, zriniti vstran, zvoziti drva iz gozdab) druženja, kopičenja: zbiti deske; zbrati, zgrabiti seno; zliti skupaj, zrasti sec) začetka dejanja: zbezljati, zdirjati, zdrvetič) stanja kot rezultata dejanja: zbombardirati, zbrisati, zdresirati, zdrgnitid) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: zblazneti, zbledeti, zboleti, zdaniti se, zmračiti se, zmrzniti / zgostiti, zjeklenitie) dosege zaželenega namena, cilja: zberačiti, zvabitif) same dovršnosti: zgoreti, zgraditi, zravnati / zlagati se2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zbiranje, zbledelost, zrastlina3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zbliza, zdaleč, zdoma; prim. iz